Zvezda na nebu

Že od nekdaj so me fascinirali takšni bazeni saj ga lahko preprosto postaviš ali razstaviš.

In tako res nimaš nobene potrebe po gradbenem dovoljenju in kopanju lukenj v teraso, v kolikor se ti zazdi da bi morda kasneje to obžaloval, saj bi si morda čez čas premislil, in bi na tisto mesto raje posadil kakšno breskev ali pa preprosto na to mesto postavil vrt. Prav tako ni potrebno bazena pokrivati in čistiti,, saj se v stoječi vodi čez čas začnejo nabirati alge in pa ostalo listje in smeti. Zato so Intex bazeni morda boljša odločitev, saj ga imaš postavljenega samo v času sezone.

Res je morda boljša in cenovno bolj ugodna rešitev za poletno osvežitev, zato smo pri nas doma kar nabavili Intex bazen, saj imamo doma psa, ki se zelo rad kopa in čofota v vodi. Res si nebi mogla predstavljati da bi se mi sredi zime pes vrgel v vodo in to pred hišo. Ali pa tudi mali nečak Tomaž bi tudi imel takšne prebliske, saj je otroku včasih težko povedat ta so vodne vragolije namenjene bolj toplejšim mesecem.

Zato pa so Intex bazeni res praktični in res toplo priporočam prav vsakemu, ki ima bajto in v vsaj malo prostora na svoji parceli. Postavitev je sila enostavna. Sicer je sigurno lažje ga postaviti v dvoje, kot tudi vse ostalo, saj je lažje če si pomagamo. Prav tako pa je dobro, če imamo tudi možnost vodo napeljat na šlauf, saj tako lahko res lažje bazen nafilamo. Zvečer lahko tudi tak bazen pokrijemo z pregrinjalom in se tako izognemo, da bi listje in mrčes se nabiral v vodi.

Tako pa kot velja za morje in reke in ostale zunanje bazene, se mora voda tudi v takem bazenu, kot so Intex bazeni, segreti, v kolikor smo glede vodne temperature občutljivi. Ali pa si pomagamo z kakršnimikoli drugimi pripomočki.…

Ja, ta naša vojska. Urjenje kot, da bi bil pri tabornikih. Je res, da sem služil v drugi generaciji naše vojske in da še ni bilo pravih konceptov in začrtanih smernic, kaj in kako naj bi služenje sploh potekalo, tako da smo večji del urjenja dopoldneve presedeli v učilnicah pri spoznavanju in čiščenju orožja, popoldneve pa preživeli na športnih igriščih, ki jih je bilo v naši vojašnici več kot dovolj. Bivanje v času služenja je bilo kot v kakšnem hotelu srednjega razreda, udobno, skoraj preveč.

Hrana pa tudi skoraj hotelska, nič kaj vojaška. Čisto nasprotje te naše demokratične vojske proti služenju v prejšnjem sistemu. Še sami vojaki smo bili zbegani, saj smo poznali razmere od prej, po pripovedovanjih prijateljev in bivših vojakov. Tako nam je ostajalo veliko časa za nevojaške aktivnosti. Služil sem skupaj s prijateljem iz bloka kjer sem živel in vsak možen trenutek sva izkoristila za igranje šaha. Cele popoldneve in pa tudi marsikatero noč sva preživela za šahovsko ploščo in premikala figure sem in tja. So se nama že so vojaki smejali, če sva slučajno narobe usmerjena, ker tičiva nonstop skupaj. Pa sva bila čisto normalna, sva pa oba prav oboževala šah, pa še dolge zimske dneve sva si tako krajšala, da so hitreje minili. Med vikendi pa so nas tako ali tako spuščali domov, kot na nekakšne dopust.

Vsak je moral samo en vikend v vseh šestih mesecih, kolikor pač traja služenje vojaškega roka, ostati v vojašnici in vršiti varovanje objektov. Straža po domače. Meni pa še tega ni bilo treba, ker sem takrat že bil oče majhnemu sinčku in smo očetje bili oproščeni vsakršne vojaške službe med vikendom, tudi varovanje objektov nismo izvajali. To je pravo služenje vojaškega roka, več doma kot pa v vojašnici.…

Prva noč v dolini. Po osvežilnem spancu se zgodaj zjutraj prebudim kot prerojen, poln energije in pričakovanja, kaj nam bo novi dan prinesel. Pogledam skozi okno in razočaran ugotovim, da z današnjim izletom do bližnjega gradu ne bo nič. Sivo nebo in dežne kaplje naju bodo prikovale na hišico. Pa nič hudega, saj znava čas dobro porabit tudi, če bova morala zaradi dežja biti cel dan v hiški.

Po obilnem kraljevskem zajtrku, se kljub dežju odpravimo na sprehod okrog hiše. Naš Piki pač rabi svoje, ne glede na vreme. Takoj po prihodu s sprehoda, se preoblečeva v suha oblačila, Pikija pa z brisačo obriševa skoraj do suhega. Zadovoljno se zlekne pred topel radiator, da se dokončno posuši. Ob srkanju vročega domačega čaja na televiziji poiščem dokumentaren film, za katerega sva se zmenila, da ga bova pogledala, če bo deževno vreme. Dokumentarni film govori o svetovno znani pesmi upornikov in je šele zdaj postala popularna, uporabili so jo namreč v izjemno gledani seriji. Zgodovina pesmi je zanimiva, ugotovljeno je, da je avtor neznan, prevedena pa je v vsaj štirideset svetovnih jezikov. Zanimiva zgodba. Po dokumentarnem filmu pa spet sprehod s Pikijem. Ponovimo vajo od jutra. Deževen sprehod, preoblačenje in sušenje. Pa je že čas za kosilo. Dež kar ne neha in ne neha. Po kosilu malček počitka ob branju knjige. Vsak na svojem počivalniku obračava liste knjige.

Dan se počasi preveša v noč. Sicer tega ne opaziš, saj je zunaj že cel dan temno, zaradi deževnih oblakov. Ura nama pove, da bo čas še za večerjo. Po večerji pa spet sprehod, preoblačenje in sušenje. Pred spanjem pa bova odigrala še partijo kart. Najljubša nama je igra remi. Zabavna in ne pretežka za razmišljanje. Ravno prav za na počitnice. Spijeva še vsak kozarec rdečega vina in se odpraviva v posteljo. Jutrišnji dan bo brez dežja. Tako pravijo.…

Dandanes nihče več nima časa ali bolje, da bi pozabil cel dan zato, da bi čuval živali na paši, saj imajo tudi kmetje obilico drugega dela, ki lahko prinese več denarja. Toko je postal električni pastir obvezna oprema vsake kmetije, ki se uvaja s pašo živali.

Za tiste pašnike ki so konstantno ograjeno se po večini uporablja kovinsko žico, ki je preko izolatorjev napeljemo vse okrog in okrog in po njej poteka električni pastir oziroma tok, ki prestraši živali in jim tako onemogoča obeh izven omejenega prostora. Za pašnike, ki se jih pa uporablja občasno, če se na primer čez pomlad in poletje dvakrat pokosi, potem pa jeseni paše, pa se običajno uporablja električni pastir kot trak, ki se ga lahko po uporabi ostrani. 

Razlika med uporabo kovinske žice in električnega traku je običaji rodi v postavitvi kolov. Tisti električni pastir, ki poteka po kovinski žici in je fiksen je običajno orožjem preko izolatorjev na lesen ali železen kol, ki je fiksno zabit globoko v tla. Medtem ko se odstranljiv trak napelje na plastične, montažne količke, ki segajo samo nekaj centimetrov v globino in se zelo zlahka odstranijo. 

Tako grem še vedno velikokrat jeseni pomagati na sosednjo kmetijo postavljati te montažne kotičke za začasni električni pastir, da bi bila jesenska paša lažja za njih. Potem pa vedno preden zapade prvi sneg hitimo s pobiranjem in navijanjem traku, da je električni pastir na suhem in toplem preden zamrzne vse skupaj. 

Veni rada pomagam pri takih opravilih, ki potekajo zunaj v naravi, saj je delo na svežem zraku zelo prijetno, družba pa tudi. Tako je električni pastir postavljen in pospravljen en, dva, tri in živali so na varnem. Poleg tega pa ostane mojim sosedom več časa za druga opravila in druženje z družino, kateri je dejansko ob obilici dela včasih zapostavljeno. Vesela sem, da jim lahko priskočil na pomoč. …

Nekaj časa nazaj sem imela priložnost iti na jadralno padalstvo. Jadralno padalstvo je definitivno nekaj, kar še nisem preizkusila, a sem vedela, da bo nekaj nepozabnega. Poznam veliko ljudi, ki seveda jadralno padalstvo obožujejo in mi vsi govorijo, da je to res nekaj nepozabnega in sproščujočega. Rekli so mi, da kar naenkrat pozabiš na vse probleme in na ves stres, ki ga imaš. Ko sem to slišala, sem bila definitivno pripravljena preizkusiti to tudi jaz.

Nekega dne sem prosila prijatelja, če bi lahko šla z njim na jadralno padalstvo. Ta prijatelj je seveda bil izkušen padalec in je vedel, kaj dela. Rekel je da me z veseljem vzame na to pot in da bova skupaj šla na to jadralno padalstvo. Ko sem to enkrat preizkusila, je bilo to res nekaj nepozabnega. To je spomin, ki ga ne bom nikoli izbrisala iz svoje glave in res je bilo to nekaj nepozabnega. Ko sem bila v zraku, sem kar naenkrat pozabila na vse skrbi, ki sem jih imela tisti moment in ves stres je šel iz mene. Kar naenkrat sem bila v momentu, za katerega res nisem hotela, da se konča. Tistih nekaj minut, ki sem bila v zraku, so bili res neverjetni in definitivno bi to ponovila še kdaj?

Jadralno padalstvo je definitivno nekaj, kar bi pomagalo marsikomu, ki je v nekem momentu pod res močnim stresom. To se meni velikokrat zgodi, saj se zgodi tu pa tam, da imam v službi res veliko dela in to me spravlja v stres. Ravno zato sem prijatelju rekla, da bi to definitivno še kdaj ponovila. Prijatelj mi je rekel, da me bo vzel s sabo. Kadarkoli bom želela in da je to res najmanjši problem. Zelo sem bila vesela, ko sem to slišala in ko sem izvedela, da bom lahko jadralno padalstvo še kdaj ponovila.…

Čas je za odhod. Oblečen v barve našega kluba se z zastavo v roki počasi odpravim proti stadionu. Grem peš, saj je v času tekme našega kluba parkirni prostor v bližini stadiona skoraj nemogoče dobiti. Na ulicah se že vali truma navijačev oblečenih v vijolično in rumeno. Zastave in šali visoko vihrajo nad glavami navijačev. Fredi in Jure me že čakata na vogalu ulice. Skupaj se odpravimo proti stadionu.

Ustavimo se še v lokalu, spijemo vsak eno ali dve piva, saj na stadionu ni piva. Vsaj alkoholnega ne. Pred stadionom že množica navijačev, ki glasno pojejo. Možje v modrem v popolni bojni opremi samo nemo opazujejo. Pripravljeni da vskočijo, če je potrebno. Mi, kot po navadi, se zberemo na jugu. Gostujoči navijači pa na severu. Skoraj nemogoče je, da se srečamo. Počasi se pomikamo proti vhodu. Vsakega posebej podrobno pregledajo. Kovinski predmeti, vžigalniki, plastenke z vodo, vse to mora ostati zunaj.  Dobro da imam mehko plastično cev za zastavo, samo zmiga z glavo in me spusti naprej. Stadion se počasi polni z gledalci. Na drugi strani, točno nasproti nas, so že navijači gostujočega moštva. Nekaj sto se jih je nabralo. Haha, deset krat manj kot nas. Enako kot mi, oblečeni v barve svojega kluba, zelena in črna kombinacija. Sodnik pihne v piščalko in tekma se prične. Cel stadion bučno navija.

Neverjetna atmosfera in vzdušje. Naši igralci jo potrebujejo, saj bo na krilih navijačev lažje igrati in zabiti prepotrebni gol za zmago in osvojitev naslova najboljšega v državi. In uspelo jim je. že v prvem polčasu so jim zabili tri fantastične gole. Zastave visoko vihrajo, cel stadion buči, kot da bo vsak čas počil. Nasprotnikovi igralci sklonjenih glav in mrkih obrazov zapuščajo igrišče. Drugi polčas so domači mirno pripeljali do konca. Zmaga in osvojitev prvenstva je tu. In zabava se lahko prične. Trajalo je vso do jutranjih ur. Utrujeni od vsega tega navijanja in zabave se s taksijem odpravimo domov. …

Počasi se je že bližal prijateljev dvajseti rojstni dan. Zato pa smo se začeli s prijatelji dogovarjati, da ga presenetimo, saj smo imeli pri nas navado, da smo za okrogle rojstne dneve postavljali mlaje. Mlaj pa je v bistvu visoka smreka, katero se olupi, ter se pusti samo vrh. Tako pa je bila na vasi pri nas to že dolgoletna tradicija, tako da smo morali to postaviti tudi prijatelju.

No tako pa smo se z nekaj prijatelji dogovorili, da se gre po mlaj, ter se ga olupi, nato pa bi se odpravili k prijatelju, malo pred polnočjo, tako da bi mlaj stal, ko bi imel rojstni dan.

Pred tem pa smo se slišali še z njegovo družino, da so nam ti prej pripravili kaj za pojesti in spiti, kjer pa prijatelj ni smel ničesar izvedeti. 

Ko pa smo prispeli do njega, pa je bil čisto presenečen, tako da je to presenečenje za rojstni dan bilo uspešno, saj ni nič pričakoval, kar pa nas je zelo razveselilo.

Tako pa smo postavili mlaj ter nekaj na hitro pojedli in spili, vendar se nismo preveč zadrževali, saj je imel rojstni dan ravno sredi tedna, kar pa je pomenilo, da smo imeli naslednji dan ali službo, ali pa faks. 

Tako pa nam je presenečenje uspelo, ter smo bili zato zelo veseli. On pa je tudi nato rojstni dan praznoval v petek, tisti teden, kjer pa smo se lahko skupaj nekoliko bolj pozabavali, saj nismo imeli naslednji dan nobene obveznosti, tako da smo lahko bili bolj sproščeni.

Tako pa smo skupaj lahko praznovali še en rojstni dan, ter se malo družili, kar pa je bilo zelo lepo in zabavno, ter smo vsi zelo uživali. Pred tem pa smo še zbirali nekaj denarja, da smo mu lahko še skupaj kupili darilo za rojstni dan, saj se je tudi to spodobilo. …

Ko sem prišel do zaključka, da moram shujšati nekaj kilogramov, sem začel hoditi v fitnes. Tam sem imel fitnes trenerja, ker sem vdel, da tako ne bom obupal. Moj fitnes trener pa je pogosto hodil na turno smuko. Ko je on meni razlagal, kako je turno smuka dobra in kako srečen se vedno vrne domov, je še mene zamikalo. Najprej ga nisem upal, vprašati, potem pa sem le zbral pogum in ga vprašal, če bi me kdaj vzel zraven. 

Trener je imel vse naštudirano. Ne da ne bi verjel mojim besedam, da znam smučati, vseeno se je želel najprej prepričati. Tako sva se zmenila, da greva en vikend smučat na bližnje smučišče, da on vidi, kako znam smučati. Ko sva šla smučat, je videl, da obvladam in tako sva se končno zmenila za turno smuko. 

Komaj sem čakal ta dan. Moral sem imeti vso potrebno opremo, katero mi je naročil, za vse drugo je poskrbel on. On je izbral progo, uredil prevoz in z seboj vzel potrebno. To je bil dan, ki ga ne bom v življenju nikoli pozabil. Ko sva stala na vrhu hriba, sem občutil takšno srečo in adrenalin, kot ga nisem še nikoli. Sam spust je zame bil, kot zdravilo za mojo dušo. Kaj takšnega nisem čutil še nikoli. Moje telo je bilo presrečno, bil sem čisto v svojem svetu. Ker je turna smuka lahko nevarna, sem sledil mojemu inštruktorju. Enostavno nisem imel časa razmišljati čisto nič drugega, kot samo o zavojih. Ko sva prismučala v dolino, sem imel na obrazu nasmeh in v srcu sem čutil srečo. 

Turno smučanje je nekaj, kar bi moral doživeti vsak. To so občutki, ki poskrbijo da ozdravijo vašo dušo.…

Kar nekaj časa smo sedaj že imeli v mislih, da bi lahko bila toplotna črpalka odlična investicija za naš dom. Do tega pa smo prišli, ko smo preračunavali naše mesečne porabe za elektriko, kar se tiče ogrevanja. Tukaj pa smo videli, da porabimo zelo veliko denarja na ogrevanju in smo vedeli, da mora za to obstajati kakšna alternativa.

Tako pa nam je toplotna črpalka takoj padla na misel, saj so toplotne črpalke znane ravno po temu, da so energetsko učinkovite. To pa zato, ker za proizvajanje toplote, izkoriščajo razne vire, kot je zrak, zemlja in voda, kjer pa je toplota že prisotna. Ker pa tako črpajo že obstoječo toploto in ne proizvajajo svoje, pa lahko prihranimo kar nekaj denarja.

No glede na to, pa smo se nato res odločili, da si bomo doma priskrbeli kakšno toplotno črpalko. Pred tem pa smo morali edino še premisliti, katera toplotna črpalka bi bila najbolj primerna za nas, saj obstaja kar nekaj vrst toplotnih črpalk, kjer pa se razlikujejo predvsem po moči in pa po viru, iz katerega črpajo toploto.

Ker pa smo želeli, da bi naša toplotna črpalka delovala skozi celotno leto, enakomerno, pa smo se odločili, da bo zemeljska toplotna črpalka najbolj primerna za nas. To pa izhaja iz dejstva, da ima zemlja skozi celotno leto enakomerno in konstantno temperaturo, kar pa bi ravno pomenilo, da bi dosegli to, kar smo želeli.

Nato pa je bilo potrebno le še preračunati, kako močna bo morala biti naša toplotna črpalka in bi bilo to to, ter bi se lahko odpravili po našo toplotno črpalko.

Ko pa smo jo kupili, pa smo hitro opazili, da so se nam stroški konkretno zmanjšali, kar pa nas je zelo razveselilo, saj je bil to naš cilj, katerega pa smo tako dosegli. Sedaj pa smo prihranili že kar nekaj denarja, zaradi nižjih mesečnih stroškov.…

Nekaj časa nazaj sva se s stricem pogovarjala, da bi se med poletnimi dnevi morda skupaj odpravila na jadranje. Nad to idejo pa sem bil zelo navdušen, saj sem se že zelo dolgo časa, želel odpraviti na kakšno jadranje, poleg tega pa je imel moj stric tudi ogromno jadrnico, ki pa je imela kar dva jambora. 

Tako pa sem se želel, predno bi se z njim odpravil na jadranje, nekoliko pripraviti in si priskrbeti novo potrebno opremo. Tako pa sem se malo pogovarjal z njim, da bi mi povedal, kaj vse bi moral imeti s seboj za jadranje. Tako pa je večino opreme, imel že on in sicer rezerve, tako da mi je lahko posodil tako jadralne čevlje, kot tudi jakno in podobno. 

Vseeno pa sem moral opraviti en nakup sam, kar pa so bile jadralne hlače. Na začetku pa ni ni bilo povsem jasno zakaj bi sploh potreboval jadralne hlače, saj se mi je zdelo, da bi bile navadne hlače povsem v redu. Zato pa sem o tem povprašal strica, ki pa mi je povedal nekatere pomembnosti, ki jih imajo jadralne hlače.

Tako so jadralne hlače sprva odporne na vodo, kar pa pride pri jadranju še kako prav, saj bodo jadrnico velikokrat napadli veliki valovi, kjer se bo zmočilo prav vse. Tako pa bi jadralne hlače tukaj pripomogle pri udobju med samim jadranje. Prav tako pa so kvalitetne jadralne hlače narejene iz raztegljivega materiala, kateri bo pripomogel spet k udobju.

Prav tako pa imajo jadralne hlače še mnoge druge lastnosti, ki naredijo celotno jadranje, veliko boljšo izkušnjo, kot so na primer odpornost na veter, trpežnost in podobno. No glede na to pa sem se nato res odločil, da si bom kupil kvalitetne jadralne hlače, tako da bo ta moja izkušnja čim bolj udobna ter bom tako lahko najbolj užival, kar se da.…