Kot otrok sem se iskreno vedno precej bal konjev. Te živali so se mi zdele strašne, ker so velike, mišičaste in hitre. Velikokrat sem videl, kako so se konji »igrali« in tekli okoli pašnika. Takrat tega nisem dojemal kot nekaj lepega, ampak me je bilo strah, saj sem vedel, da bi me lahko en napačen korak pri tej živali hitro poškodoval oziroma bi me lahko pohodila.
Skozi leta pa se je to začelo spreminjati, saj sem bil vse pogosteje v njihovi bližini. Pogosto sem namreč pomagal sovaščanom pri delu na kmetiji. Sčasoma sem se s konji pobliže spoznal in ob njih preživel kar nekaj časa, zato sem ugotovil, da konji niso tako nevarne ali slabe živali, kot sem si mislil v otroških letih. Dejansko gre za zelo prijetne živali, ki so lahko na trenutke malo strašne, ker so radovedne. Zato sem nanje začel gledati drugače in me je začelo zanimati jahanje konj. To sem večkrat videl, ko so se prijatelji in sovaščani odpravili na jahanje konj. Gledanje te aktivnosti v živo me je res pritegnilo, saj se mi je zdelo nekaj posebnega. Sčasoma sem se odločil, da se preizkusim in vidim, ali mi bo odgovarjalo.
Danes je jahanje konj moj najljubši hobi, s katerim se ukvarjam pogosto. Prva izkušnja mi je dala nov pogled na te čudovite živali. Zdaj sem skoraj vsak dan v njihovi družbi: z veseljem z njimi delam, jih negujem in skrbim za njihovo dobro počutje. Ob tem pa skrbim tudi za varnost – vedno nosim čelado, primerne čevlje in upoštevam navodila inštruktorja. Jahanje odlično vpliva na ravnotežje, zbranost in samozavest ter ponuja čudovito priložnost za preživljanje časa v naravi. Začetnikom priporočam, da začnejo počasi, najprej v maneži, nato pa postopno na teren, ko se počutijo dovolj samozavestne. Ko enkrat začutiš ritem konja in se z njim povežeš, je izkušnja res neprecenljiva.