V šoli treniram košarko in želim si postati profesionalni igralec

Categories:

Ati mi je povedal, da sem imel košarkarsko žogo vedno rad. Tako me je vpisal v košarkarski klub že, ko sem bil star 5 let. Takrat sem zelo užival, ker sem igral s svojimi vrstniki in smo se vedno imeli lepo. Treningi niso bili naporni, bolj kot ne, smo se med seboj družili in igrali različne igre z žogo. Spominjam se, da sem začel trenirati z malo žogo in kako težko sem jo vedno vrgel na koš. Najbolj srečen pa sem bil, ko sem zadel koš.

Sedaj mineva že 5 leto, odkar igram košarko. Treninge imam trikrat na teden. Prej sem imel treninge takoj po šoli, sedaj pa grem prej domov in se vrnem nazaj v šolo na trening. To mi sicer ni preveč všeč, saj ko pridem domov, bi najraje ostal kar doma. Če ne bi to bila ravno košarka, potem jaz sigurno ne bi šel nazaj v šolo.

Na treningih sem spoznal ogromno prijateljev, sem precej družaben človek in mi prijatelji veliko pomenijo. Tako, ko imam možnost, da izbiram igralce za v ekipo, vedno izbiram tako, da izberem dobre prijatelje in ne gledam na to, da so dobri igralci. To verjetno ni prav, če želiš zmagati, a meni to pomeni več, kot pa da sem zmagal. To so le treningi. Ko pa gremo na tekmo, pa mi seveda največ pomeni zmaga. Takrat se še kako potrudim, da bi zmagali.

Košarka bo ostala v mojem življenju, kajti želim uspeti v košarki. Tako bom nadaljeval šolanje in zraven bom treniral košarko. To je moj svet in ne bom se mu odrekel, pa tudi če bi se zaradi šole moral.