Zvezda na nebu

Točno en teden časa imam, da se pripravim na zadnji izpit. Tema, ki jo moram še predelati, ima naslov Javna naročila in je kar obsežna. Upala bi si celo trditi, da gre za najbolj obsežno poglavje, ki pa smo ga sicer pri samem pouku letos malo omenjali. Verjetno je razlog za to v tem, da smo se z javnimi naročili ukvarjali že v preteklih letih. V prvem letniku je bil na voljo tudi izbrani predmet z naslovom Javna naročila, za katerega pa se žal niso vsi odločili. Predavatelj je po vsem takem sklepal, da to področje že poznamo in nam javna naročila niso tuja. 

Bežno se spomnim, ko smo govorili o tem, kako potekajo javna naročila pri nas, kdo jih izvaja in kakšne so zahteve javnega naročanja. Mogoče bi si že takrat morala vzeti več časa za prebiranje študijske literature o javnem naročanju. A kako že pravijo, po toči zvoniti je prepozno? Moj glavni cilj je, da se vse do konca tedna prebijem skozi vso študijsko snov. Za zdaj mi sicer kaže dobro, saj so mi nekatere stvari lahke za razumevanje. 

Po telefonskem pogovoru s sošolkami sem dobila občutek, da sem si tokrat zadala preveč. Ne dvomim v to, da snovi ne bi predelala, vendar pa bi morala za dober rezultat predelati še dodatno študijsko literaturo, ki pa trenutno v naši mestni knjižnici ni na voljo. Očitno se bom morala zadovoljiti s povprečno končno oceno, saj sem se žal prepozno začela pripravljati na izpit. Nekaj osnovnih informacij o tem, kaj so javna naročila, sem osvojila, za detajle pa bi se bilo treba še malce bolj potruditi. Nič zato, si mislim potihoma. Bo pa drugič bolje! Važno je, da čim prej opravim zadnji izpit in potem javna naročila pospravim v predal. Tam naj počivajo vse, dokler ne bom imela možnosti ponovnega pisanja izpita. Odlična ideja, kajne?…

Začela sem z dnevnimi športnimi aktivnostmi in tako mi je bilo najlažje, da sem šla na dolg sprehod. Hotela sem izgubiti nekaj kilogramov, ki so se nabrali čez čas, prepričana sem bila, da bodo sprehodi dovolj, da bodo kilogrami šli dol, ampak sem kmalu spoznala, da bo potrebno oblikovanje telesa, ker mi sama postava ni bila všeč.

Ko sem se pogledala v ogledalo, mi moja postava ni bila takšna, kot sem si želela, res je šlo dol nekaj kilogramov, a moje telo ni bilo napeto in to me je precej motilo. Seveda sem vedela, da potrebujem vaje z utežmi, ker bom samo tako dosegla lepo oblikovanje telesa, ki si ga tako zelo močno želim. Vedela pa sem tudi, da bo to zame velik problem, ker so mi vaje z utežmi prav tečne. Vse, kar sem lahko naredila je bilo to, da sem šla v fitnes, ker doma se to ne bi odneslo, to sem vedela, še preden bi poskusila.

Prišlo je tako daleč, da sem se res vpisala v fitnes in kmalu mi je postalo dolgčas, nisem vedela, kako naj poteka moje oblikovanje telesa:

• Katere vaje so potrebne?
• Koliko ponovitev?
• Katere mišice so pomembne?
• Ali vaje izvajam pravilno?

En dan sem imela dovolj, zavedala sem se, da oblikovanje telesa na ta način ne bom dosegla in da potrebujem trenerja, da mi uspe. Res sem zapravila nekaj denarja, a danes sem takšna, kot sem si želela postati. Dosegla sem točno to, da je moje oblikovanje telesa potekalo tako, da mi je moja postava lepa in moja koža je ponovno napeta. Prepričana sem, da mi je oblikovanje telesa uspelo še boljše, kot pa sem pričakovala.…

Ati mi je povedal, da sem imel košarkarsko žogo vedno rad. Tako me je vpisal v košarkarski klub že, ko sem bil star 5 let. Takrat sem zelo užival, ker sem igral s svojimi vrstniki in smo se vedno imeli lepo. Treningi niso bili naporni, bolj kot ne, smo se med seboj družili in igrali različne igre z žogo. Spominjam se, da sem začel trenirati z malo žogo in kako težko sem jo vedno vrgel na koš. Najbolj srečen pa sem bil, ko sem zadel koš.

Sedaj mineva že 5 leto, odkar igram košarko. Treninge imam trikrat na teden. Prej sem imel treninge takoj po šoli, sedaj pa grem prej domov in se vrnem nazaj v šolo na trening. To mi sicer ni preveč všeč, saj ko pridem domov, bi najraje ostal kar doma. Če ne bi to bila ravno košarka, potem jaz sigurno ne bi šel nazaj v šolo.

Na treningih sem spoznal ogromno prijateljev, sem precej družaben človek in mi prijatelji veliko pomenijo. Tako, ko imam možnost, da izbiram igralce za v ekipo, vedno izbiram tako, da izberem dobre prijatelje in ne gledam na to, da so dobri igralci. To verjetno ni prav, če želiš zmagati, a meni to pomeni več, kot pa da sem zmagal. To so le treningi. Ko pa gremo na tekmo, pa mi seveda največ pomeni zmaga. Takrat se še kako potrudim, da bi zmagali.

Košarka bo ostala v mojem življenju, kajti želim uspeti v košarki. Tako bom nadaljeval šolanje in zraven bom treniral košarko. To je moj svet in ne bom se mu odrekel, pa tudi če bi se zaradi šole moral.…

Kupil sem majhno garsonjero v kateri je bilo res staro pohištvo. Nisem se obremenjeval s tem, ker sem vedel, da bom najprej vse izpraznil in garsonjero prenovil. Odločil sem se, da bom vse pohištvo naročil po meri, ker drugače garsonjera ne bo prišla lepa in prostorna. Najlepše so kuhinje po meri Panles in odločil sem se, da bom izkoristil kot. Nisem imel želje po veliki kuhinji, več mi je pomenil dnevni prostor kjer se bom zadrževal. Tudi kuhati nisem znal, le osnovne stvari sem si znal pripraviti.

Odločitev je padla, da so za takšne situacije, kuhinje po meri najboljša izbira. Izmeril sem prostor, kjer bi kuhinja bila in šel v salon, kje so imeli res lepe kuhinje po meri. Nimam rad velikih prodajnih centrov, preveč čutim pritisk prodaje prodajalcev in ta odnos mi nikakor ni všeč. Zato sem obiskal raje salon, ker sem vedel, da imajo res lepe kuhinje po meri in da si bodo zame vzeli čas, seveda sem prej poklical in se naročil.

Tako si je svetovalec vzel dve uri in polčasa, da sva sestavila kotno kuhinjo. Oni sicer pridejo pred izdelavo še enkrat izmerit, ker morajo biti kuhinje po meri, res narejeni natančno. Res sem bil zadovoljen z izbiro, kajti sestavila sva tako simpatično kotno kuhinjo, da sem komaj čakal, da mi jo montirajo. Montaža kuhinje po meri se po navadi naredi dva meseca po oddani ponudbi. Ko sem s kuhinjo zaključil, sem nadaljeval z dnevno sobo. Še pred dvema mesecema so me poklicali iz salona in povedali, da je kuhinja narejena in da čaka na montažo. Ker sem se kuhinje po meri Panles tako veselil, sem jim rekel, naj pridejo čim prej in drugi dan sem imel kuhinjo montirano. Kar se mene tiče, so njihove kuhinje po meri res fantastične, moja kotna je izpadla res lepo. …

Vsak, ko si ureja in gradi svoj dom, si želi, da bi ta bil najlepši in vlaga veliko denarja v to. Pri naših sosedih se je videlo, da bo zrasla moderna hiša, velika okna, zunanje aluminijaste žaluzije, sama oblika hiše je bila podolgovata in z ravno streho. Prav z zanimanjem smo opazovali, kakšno podobo bo dobila na koncu, ko bodo naredili še samo tisto piko na i z fasado. Res je nastala prekrasna hiša, takšne hiše, pa kaj hitro privabijo vlomilce.

Naša je bila dotrajana, skromna, ni padla v oči mimoidočim in večina časa je vedno bil kdo tudi doma. Sosedova hiša pa je samevala. En večer, ko se spustila tema, pa je moj oče slišal ropot in šel pogledat, slišal je kako ropotajo žaluzije pri sosedu in postalo mu je sumljivo. Ni se upal pokazati, da ne bi bilo videti, kot da ga vse zanima, kaj delajo sosedje, vendar je bil skoraj 100%, da lastnikov ni bilo doma. Še kar naprej je slišal žaluzije in se odločil, da prižge luč na dvorišču, takrat pa zagledal, kako je moški začel bežati preko terase sosedov. Ko je stopil bližje je videl, da je vlomilec želel oropati hišo. Poklical je lastnika, kateri je prihitel domov in videl, da so žaluzije na enem izmed oken uničene. 

Sosed se je od srca zahvalil mojemu očetu, moj oče pa je takrat rekel, da če ne bi ropotale žaluzije, tega roparja ne bi videl. Tako pa je slišal ropot in je šel pogledat. Včasih si niti mislimo ne za kakšno stvar, kako prav nam bo prišla. Naši sosedje, ko so montirali žaluzije na okna, sigurno niso premišljevali o ropu, ampak so bile žaluzije montirane zaradi toplotne izolacije, da so si prostor lahko zatemnili in preprečili poglede mimoidočim. Ja, prav žaluzije so rešile soseda pred vlomom, kajti brez teh aluminijastih žaluzij bi ropar imel veliko manj dela.…

Žal pri nas nimamo orehov, jih pa ima naša zlata babica, kar 5 dreves ima in vsako leto tako poberemo ogromno orehov. Včasih smo jih tudi prodajali, potem pa nam jih je po navadi zmanjkalo za nas, ker pa so naši orehi res dobri, smo se pred leti odločili, da jih ne prodajamo več, ampak jih imamo zase. Naša družina je kar velika, babica je imela 3 otroke in sedaj imamo že vsi svoje otroke, tako da se naši orehi še kako pojedo, včasih nam jih zmanjka še predenj pridejo novi. 

Saj veste, ena skodelica je vedno na mizi in karkoli je na mizi človek počasi grizlja, tako lahko rečem, da vsak dan na novo stolčem eno posodico orehov, vendar mi ni težko, ker vem, kako so orehi zdravi in ko vidim otroke, da namesto sladkarij jedo orehe, je to zame zmaga. Potem pridejo na vrsto razne sladice, piškoti, potice, vse delamo tako, da so v njih orehi, ker vemo, da so to najboljše sladice.

Pri nas vsi ki pridejo na obisk že vedo, da če je sladica, so notri orehi in vsi prav radi poskusijo, krožnik z sladico je na koncu vedno prazen, preden gredo domov. Rada pečem, še raje pa vidim, da se poje, ker tako vidim, da dobro pečem.

Ker so orehi zdravi si jih z možem večkrat vzameva tudi v službo za malico, še kako prav pride, ko imam v žepu orehe, prav takrat, ko si lačen in nimaš nič hrane pri sebi. Tako so orehi rešilna bilka, pa še nekaj zdravega pojem.

Veselo je pri babici, ko so orehi zreli, ker takrat se vsi skupaj zberemo in jih pobiramo, tako si jih na koncu razdelimo pošteno, tudi če jih kdo več nabere, si jih razdelimo pravično, tudi babica seveda dobi veliko orehov, ona jih sicer ne pobira, nam pa pripravi dobro pojedino, ki se na koncu dela še kako prileže.…

Ali poznate koga, katerega glavna delovna naloga je prodaja plovil? No jaz ga poznam. Moj dober prijatelj se je zaposlil v podjetju, kjer je prodaja plovil glavna dejavnost. In ko sem videl kako zelo uživa v samem delu sem se odločil, da bom tudi sam spremenil svojo kariero. Trenutno se ukvarjam s prodajo avtomobilov, kar je zelo podobno kot prodaja plovil a vendar obstajajo velike ključne razlike. 

Kljub temu, da govorimo o izdelku, kjer je prodajna vrednost zelo podobna, je razlika v kupcih zelo velika. Če v primeru prodaje avtomobilov govorimo o prodaji nekaj kar je osnovno in nujno za življenje, potem v primeru prodaje plovil govorimo o prodaji luksuza. In prav to je glavna razlika, ko govorimo o prodajnem procesu. 

Če vas zanima kako se prodaja plovil razlikuje od prodaje avtomobilov, potem le stopite za pol ure v salon avtomobilov in preverite prodajni proces, prodajni pogovor med prodajalcem in kupcem, ter si mentalno zabeležite kako ta proces izgleda. Potem pa stopite v prodajni salon plovil in ponovno ocenite pogovor med prodajalcem in kupcem. Kar boste opazili je da prodaja plovil generira drugačen pogovor, lahko bi rekli bolj sproščen pogovor, kjer se prodajni pogovor vrti okrog užitkov in priročnosti plovila za namen užitka in sproščanja, medtem, ko se prodajni pogovor v primeru avtomobila vrti bolj v smeri porabe, ugodne cene in priročnosti avtomobila. 

Toda obstajajo tudi podrobnosti. Prodaja plovil se lahko primerja z prodajo luksuznih avtomobilov oziroma športnih avtomobilov. Seveda, si tega ne izmišljam. Razlike je opazil moj prijatelj, ki se je prav tako kot jaz prej ukvarjal z prodajo avtomobilov, nato pa svojo kariero zamenjal in se zdaj osredotoča s prodajo plovil. Kljub temu, da tudi prodaja plovil zahteva določena znanja in obveznosti se tudi meni zdi, da bi bilo dobro, da zdaj poskušam najti zaposlitev na področju prodaje plovil.

 …

Ko človek nima denarja, da bi si privoščil dober jogi, si ponavadi kupi slabega, a takšen nam ne naredi usluge, da bi se kvalitetno naspali. Tudi sama sem živela tako, da s partnerjem nisva imela ravno denarja, da bi si privoščila dober jogi, poskrbela sva edino tako, da nisva spala na starem jogiju in sva si kupila enega novega, a ta niti najmanj ni bil dober in kvaliteten. Moje spanje tako ni bilo preveč dobro, dosti sem se ponoči prebujala zaradi bolečin. Ker me je zjutraj pogosto bolel hrbet, sem vedela, da je kriv jogi, a kaj sem mogla, popolnoma nič, s tem sem se morala sprijazniti. 

Leta so tekla in kar 5 let sva spala na takšnem jogiju. Potem pa sva počasi prišla na zeleno vejo in prvo, kar sva si privoščila je bil dober in kvaliteten jogi, ki pa ni bil poceni. Cena naju ni zmedla, vedela sva, da takšen jogi potrebujeva oba, zato sva ga kupila na obroke, tako se mesečni obrok skoraj ni poznal. 

Človek ne more verjeti, kakšna je to razlika, če spiš na kvalitetnem jogiju, to enostavno ne moreš primerjati, vsak človek bi si zaslužil dober jogi, da bi tako poskrbel za svoje zdravje. Ne rečem, da tudi sedaj, ko sva odštela toliko denarja za jogi, da imava najboljšega, še boljši obstajajo, jaz samo želim povedati, da imava sedaj solidnega, dobrega in tisto, kar sva imela prej enostavno sploh ni jogi, ker je bil tako slab. 

Sedaj, ko imava denar, si privoščiva predvsem stvari, ki so pomembne za najino zdravje. In ta občutek je res dober, da končno lahko kupiš nekaj z čimer veš, da boš zadovoljen in da boš imel kvaliteto, ki bo trajala. Najin jogi to sedaj je in veliko let bo preteklo, ko si bova privoščila spet novi jogi, kajti prav videti je, da je kakovosten. …

Pretreslo me je spoznanje, ko sem se pogledala v obraz. Vse kar sem mislila je bilo, potrebujem serum za obraz, saj se je moj obraz zelo spremenil. Nisem dala pozornosti nase v zadnjih dveh letih, ki je bilo ključnega pomena, saj sem se bližala 40 letom, ker pa sem imela veliko življenjskih preizkušenj in se včasih zjutraj nisem uspela niti pogledati v ogledalo, kaj šele, da bi imela čas hoditi k kozmetičarki ali izbirati kateri serum za obraz mi odgovarja.

Ja pa je pustilo to življenje posledice, ki so se kazale na obrazu. Takoj sem obžalovala, da si nisem vzela toliko časa, da bi moja koža ostala napeta in zdrava in sem dovolila, da je moj obraz ostal brez žara in nasmeha in s tem postal utrujen in zguban. To me je tako prizadelo, da sem si rekla, da si tega ne bom več dovolila nikoli in takoj sem se začela posvečati svojemu obrazu. Odhitela sem v trgovino takoj po službi in prosila prvo svetovalko za pomoč, tako za serum za obraz, kot za hranilne in vlažilne kreme, tonike in vse kar je moja koža potrebovala. 

Dolgo sem bila v trgovini in hvala bogu je bila prodajalka zelo potrpežljiva in vzela si je ogromno časa zame. Videlo se je tudi, da je strokovno podkovana in da pozna tako serum za obraz, kot vse tonike in kreme. Prvo sva preučile moj tip kože in tako nadaljevale po vrsti kar je moja koža potrebovala. Moja nakupovalna košarica je bila skoraj polna in vedela sem, da to ne bo poceni, vendar se nisem obremenjevala. Dovolj sem čakala in naredila koži škodo, sedaj je čas, da moja koža dobi najboljši serum za obraz in najboljši tonik, kremo in vse kar je potrebno. Že po enem tednu je opaziti razliko na mojem obrazu, saj je spet videti zdrav in svež.

…

Živim v mestu in rolete uporabljam vsak večer, ker se tako počutim sproščenega, da me nihče ne gleda. Glej ga zlomka, pa se mi je roleta pokvarila. Lahko samo rečem, da se mi enostavno ni dalo poiskati delavca ali podjetje, ki bi to prišlo popravit, tako sem bil brez te rolete, nekako sem se navadil. Potem pa se je en dan pokvarila še na drugem oknu in takrat pa sem vedel ,da bom moral popraviti obe. 

Ker se zvečer nisem več počutil sproščenega, sem začel iskati, kdo popravlja rolete in ker nisem nikogar našel, sem šel gledat račun, kje sem jaz to kupil in kdo mi je rolete montiral. Prišel sem do podatka, da bi te rolete morale imeti garancijo in takoj poklical dotično podjetje. Vse sem se dogovoril, res so rolete bile še v garanciji in nisem plačal čisto nič, vse je bilo v sklopu garancije.

Takrat sem si mislil, kaj bi bilo, če bi našel serviserja rolet, tako kot sem ga iskal na začetku, v tistem primeru bi popravilo plačal. Sedaj imam popravljene rolete in zvečer sem lahko spet sproščen, nobene rjuhe mi ni potrebno metati preko okna.

Tako je, ko človek pozabi na garancije, pa ne boste misili, da sem edini, kar veliko ljudi ne bi rabilo plačati kakšnega popravila, če bi shranjevali račun in tako bi prihranili denar. Sam sem dobro prišel skozi, malo sreče sem res imel, sedaj za naslednjič pa bom vedel, kako narediti, ker so še druge rolete in lahko da se bo še katera pokvarila, da bom dal spet v garancijo. 

Če v stanovanju imate rolete potem imate tudi garancijo nikar je ne zgubite, ker vam še lahko kako prav pride. Meni je, pa še pričakoval nisem tega, rolete sem bil pripravljen plačati sam, garancija je prišla čisto nepričakovano, ko sem iskal papirje. 

…