Mesec: december 2021

Sladkorna bolezen se strokovno poimenuje kot Diabetes Mellitus. Je kronično stanje, ko celice v trebušni slinavki ne proizvedejo dovolj inzulina. Posledično iz hrane pridobljena glukoza ne zmore dovolj učinkovito prehajati v celice. Te pa brez nje vsekakor ne morejo delovati dovolj normalno.

Zaradi omenjenega je motena tudi presnova beljakovin, ogljikovih hidratov ter maščob. Gre namreč za motnjo v presnovi. Njeni končni učinki so lahko trajne okvare, nepravilno delovanje organizma,  skrajnih primerih lahko pride celo do odpovedi številnih organov v telesu.

Pri sladkorni bolezni za zdravljenje uporabljamo inzulin

Dejstvo je, da je sladkorna bolezen resna težava, zato jo je treba ustrezno zdraviti. Za zdravljenje se uporablja inzulin, ki je kemijska beljakovina. Izloča ga trebušna slinavka. Za samo zdravljenje tovrstne bolezni pa so ga prvič uporabili leta 1922.

Lahko rečemo, da je sladkorna bolezen velja za bolezen današnjega časa in lahko v kar veliki meri vpliva na kakovost našega življenja. Kljub vsemu gre za vrsto bolezni, s katero se lahko živi, a le če bolnik dovolj dobro upošteva zdravstvene napotke.

Najpogostejši znaki sladkorne bolezni

Vsekakor je dobro poznati, kateri so ključni simptomi, ki bi lahko kazali na sladkorno bolezen. To je povečano izločanje vode iz telesa oziroma poliurija, izguba telesne teže, zmanjšanje odpornosti, dehidracija ter huda žeja in na sploh precej slabo počutje.

Poznamo dva tipa tovrstne bolezni. To sta sladkorna bolezen tipa 1 in sladkorna bolezen tipa 2. Tip 1 je od inzulina odvisna sladkorna bolezen, ki se najpogosteje pojavi že v otroštvu in v mladosti oziroma nekje do 30. leta starosti. V tem primeru gre za avtoimunsko bolezen, njena osnovna pa predstavlja kombinacijo dedne zasnove. Bolnik se v tem primeru z inzulinom zdravi vse od nastopa bolezni do konca življenja.

Sladkorna bolezen tipa 2

Najpogostejša vrsta sladkorne bolezni pa je tipa 2. Pojavlja se kar pri 90 % vseh diabetikov. Njena osnova je verjetno genska. Pri tej vrsti pa ne gre za pomanjkanje inzulina, temveč za odpor proti delovanju inzulina v telesu.…

Kot majhna sem morala vedno tekmovati s svojo sestro, ker je bila lepša. Prav zaradi tega nisem bila preveč samozavestno dekle. Ko sem se odselila in šla študirat, pa so se pri meni nepričakovano začele spreminjati stvari. Takrat sem prvič pomislila na botoks in presenetila samo sebe. Nisem pomislila na botoks zaradi gubic, ampak zaradi svojih tankih ustnic, ker sem se zavedala, da če bi imela malo večje ustnice bi moj obraz bil videti veliko lepši. 

Ko sem razmišljala o tem, sem videla, da si botoks res želim, ampak me je bilo strah, da se mi bo to preveč videlo in da bom potem še bolj nezadovoljna. Tako sem se odločila, da obiščem eno ambulanto za lepoto, da mi vse lepo razložijo in da jim povem svoje želje. Včasih je to bilo bolj drago, danes pa vsi vemo, da botoks ni več nedosegljiv. Tako sem šla na prvi pregled in bila navdušena, kako bodo lahko moje ustnice končno večje. 

Ker gre vse lepo postopoma, sem se lahko sproti odločila za videz mojih ustnic. Že na začetku pa sem vedela, da bom začela čisto počasi, tako da sem si vbrizgala botoks v najmanjši možni meri. Meni je bilo to najlepše. Čeprav sem sama opazila razliko in verjamem, da jo drugi ne bodo, mi je to bilo všeč, ker sem sama videla, da so moje ustnice bolj polne, kot pa so bile prej. 

Sedaj sem srečna, moje ustnice so super, vem pa, da te hitro potegne, da botoks uporabiš spet, kajti vse ženske si želimo biti lepe in posebne. Tako se tudi jaz zavedam, da nisem šla zadnjič na botoks in da bom še šla. 

Sedaj vem, da botoks ni tabu in da ti omogoča lepši obraz. Moje ustnice imajo sedaj lepo obliko in ličilo za ustnice je videti čisto nekaj drugega, kot pa je bila prej. …

Ne spomnim se koliko časa nazaj sem nazadnje uporabila razvijanje fotografij in niti ne vem, ali vem, kje moram to urediti. Imam namreč kar nekaj fotografij, ki so res lepe in bi jih rada imela natisnjene, saj bodo, tako imele drugačen pomen kakor pa, če jih imam samo na računalniku. Včasih se mi enostavno ne da več samo na računalniku viseti.

Naslednji dan sem odšla v najbližjo foto trgovino, kjer naj bi imeli tudi razvijanje fotografij, da se pozanimam o vsem, kar moram vedeti. Ali moram fotografije kako posebej urediti v kakšnem programu? Ali morajo imeti kakšno posebno resolucijo? Ali obstaja še kakšna rešitev pa zanjo, ne vem. In pa seveda koliko stane ena fotografija in podobno. Bolj, ko sem razmišljala bolj, sem ugotovila, da je bilo včasih to mnogo bolj preprosto. Prinesel si tisti film, izbral si velikost in to je bilo to. Sedaj, ko je pa toliko možnosti, je pa toliko vel podatkov in razvijanje fotografij je kar naenkrat postal cel projekt. Ne vem, ali se mi pravzaprav da ukvarjati s tem, ampak se bom, ker si želim imeti album. 

Točno album. Tudi to moram izbrati. No, pa sem šla sedaj korakov korakov nazaj, ker bi bilo dobro, da najprej izberem album in šele nato razmišljam o dimenzijah in podobno, ko bom vedela, v kakšnem stilu bom pravzaprav imela vse.

Minil je zagotovo dober teden, preden sem pripravila vse za razvijanje fotografij in bila točno odločena, kaj si pravzaprav želim in kako. Album je bil izbran, fotografije tudi, dimenzije fotografij tudi in vse kar me je še čakalo je, da vse skupaj pošljem foto trgovini in naročim razvijanje. Po nekaj dneh sem odšla po fotografije in čakal me je vikend lepljenja fotografij v album. In tako sem uredila vse za razvijanje fotografij in prejela vse, kar sem želela.…